Robert Pljuščec piše o svojem potovanju in snemanju s poljsko vplivnico in svetovno popotnico, Evo zu Beck. Snemala sta v oljčnih nasadih Istre ter planinarila po Zavižanu, Robert pa je pri tem preizkušal in primerjal dva SIGMINA objektiva za brezzrcalna in DSLR-telesa.
»Vsa tehnika sveta ne more nadomestiti nesposobnosti opažanja,« je citat Elliotta Erwitta, ki je našemu gostujočemu avtorju, Robertu Pljuščecu, še posebej blizu. No, kljub temu pa Robert vseeno trdi, da je prav zaradi nekega posebnega objektiva danes boljši fotograf. Potopite se v čudežni svet njegovih fotografij!
Petek dopoldne, v studiu je treba postoriti še tisoč in eno stvar, sledita pakiranje in pot proti morju. Tokratna destinacija: Brioni. Tja grem prvič. S čim manj prtljage. Večji del prostora zasede že fotoaparat. Pa en majhen objektiv potrebujem za zraven, takšnega, ki zmore veliko, a zahteva malo prostora.
Delo me je na Krf odpeljalo za osem dni. Odločil sem se, da bom izlet kar najbolj izkoristil in se obenem potrudil po najboljših močeh. Za to priložnost sem si izposodil sledeče objektive: Sigma 35 mm Art, 24–70 mm Art in 70–200 mm Sports.
Natovoriti si eno ali več torb s fotografsko opremo, bi v primeru Porscheja mejilo na pomanjkanje spoštovanja. V zadnjem delu, kjer se nahaja z zrakom hlajen aluminijasti bokser, ni prostora za prtljago in tudi spredaj ga je zelo malo. Prav zato sem moral s sabo vzeti malo opreme, ki bi mi hkrati omogočila optimalne rezultate.
V nevsakdanjo ptičarsko avanturo sem se spustil s povsem »neprimernim« objektivom. Družbo mi je delala eksotična Sigma 105mm f/1,4 Art, ki jo vsi povezujemo s portreti. A tokrat je portretirala nekaj posebnega – ptice!
Eri in Yoshi Tsugawa, par iz Japonske, že okrog 10 let vodita restavracijo Shizuku. In čeprav to ne bi bila nobena posebna novica v njuni domovini, je v eni od najprivlačnejših destinacij na svetu, Dubrovniku, nekaj posebnega. Njun Trinity Oriental Fusion Lounge je bila moja destinacija, ki sem jo izbral za še eno fotografiranje notranjosti.
Čeprav ima tudi zima svoje »vroče« trenutke za fotografiranje, vse odkar fotografiram, komaj čakam pomlad. Takrat vse postane veliko enostavneje. Sredina pomladi že tradicionalno vabi na izhod iz hiše in dolge sprehode, posebej ko gre za (očesu in objektivu) privlačen Rovinj.
Potovanja so vir navdiha za vsakega fotografa ne glede na njegovo predznanje in opremo, ki jo uporablja. Vsak kotiček skriva novo presenečenje in novo priložnost, da ukrademo kakšen trenutek večnosti s pritiskom sprožilca. Eno od takšnih potovanj je bilo tudi tisto moje v Skopje.
