Fotografirati klasiko: Porsche 911 SC na obronkih Medvednice

V avtomobilskih klasikah se skriva nekaj posebnega. Ali gre za vonj nekih starih časov, nostalgijo ali brezčasen dizajn, je težko reči. A ko ugotovimo, koliko znanja in odločnosti je bilo potrebne za ustvarjanje vsake posamezne podrobnosti pred ero globalnih platform, računalniških simulacij in robotiziranih proizvodnih linij, ostanemo zaradi njihove sposobnosti brez besed. Čudoviti, analogni, nepopolni. Tako blizu človeški izkušnji. Avtomobilska fotografija se v takšnih situacijah znajde pred izzivom: zahtevnim izzivom, ki se mu ni mogoče upreti!

Pred kratkim sem imel priložnost peljati enega od takšnih draguljev na kolesih in ga parkirati pred svoj objektiv. Vedel sem, da pred menoj stoji avtomobil z zgodovino, avtomobil z zgodbo. Šlo je za veličastni Porsche 911 SC iz leta 1983. Prvič po legendarnem 356 je Porsche uporabil kratico SC ali Sport Carrera. Prav ta generacija bi lahko bila usodna: leta 1981 je bil namreč načrtovan konec proizvodnje in s tem konec sage o elferju. A takratni šef Peter Schutz je spremenil to odločitev z eno samo črto na grafikonu in proizvodnja se je nadaljevala vse do današnjega dne.

V mojih očeh si ta majhna zlata klasika zasluži veliko več od fotografskega snemanja. Odločil sem se uporabiti vso svoje znanje in izkušnje, da bi ga fotografije prikazale v pravi luči.

Avtomobilska fotografija: izziv kompaktnosti

Natovoriti si eno ali več torb s fotografsko opremo, bi v primeru Porscheja mejilo na pomanjkanje spoštovanja. V zadnjem delu, kjer se nahaja z zrakom hlajen aluminijasti bokser, ni prostora za prtljago in tudi spredaj ga je zelo malo. Prav zato sem moral s sabo vzeti malo opreme, ki bi mi hkrati omogočila optimalne rezultate. Moj Sony A7 R III je majhen fotoaparat, zato sem, kar zadeva objektive, moral poseči za nečim majhnim. Nisem hotel sprejemati kompromisov, saj jih ni sprejemal niti proizvajalec iz Stuttgarta. Avtomobilska fotografija lahko hitro postane polna enačb!

Razmišljal sem o »majhnih« prime objektivih, kot sta Sigma 35 mm 1,4 in Sigma 50 mm 1,4, vendar sta oba precej velika in težka. Takrat sem se spomnil, da pri mojem Sonyju, čeprav gre za full frame aparat, obstaja možnost spremembe nastavitev polja snemanja v način delovanja APS-C. To je bila ključna podrobnost, zaradi katere sem ga izbral. V torbo sem spravil tri objektive: Sigma 16 mm 1,4 DC DN, Sigma 30 mm 1,4 DC DN in Sigma 56 mm 1,4 DC DN. Kakovost teh objektivov, čeprav so majhni, nikakor ne zaostaja za kakovostjo njihovih starejših bratov. Obrnil sem ključ, zaslišal znan, poln zvok šestcilindraša in že v naslednjem trenutku divjal po ovinkih Sljemenske ceste ob uživanju v melodiji slavne zgodovine.

Edinstven draž elferja

V času vladavine priljubljenih jugotov in stoenk, ko je na cestah vladal prvi, Giugarov golf, nekatere vzhodne avtomobilske znamke pa se še niso rodile niti v glavah proizvajalcev, je Porsche izdelal rasni športni avtomobil z več kot 200 KM. Enostavno ga je mogoče uporabljati kot vsakodnevni avtomobil. Dovolj udoben je namreč za vožnjo po luknjastih cestah in hkrati ravno prav športen za tiste z večjim apetitom. Z vsakim pritiskom na plin se v žilah prebudi tista prava strast, ki združuje željo po dirkanju in dizajn, ki ne zastara.

Prav to je tisto, kar sem hotel pričarati s svojimi fotografijami. Porsche se za razliko od drugih proizvajalcev športnih avtomobilov ni omejil na eno prepoznavno barvo znamke. Skrbno je izbiral tiste, ki so skladne z duhom posameznega modela, ki ga je proizvedel. Čudovita zlata barva Porscheja 911 SC je pazljivo izbrana, da bi bil avtomobil videti graciozno in elegantno ter hkrati posebno. Kontrast med hitro športno vožnjo in vsakodnevno vožnjo v službo in nazaj zveni neverjetno. Moč, s katero krade poglede mimoidočih, voznika opominja, da vozi nekaj edinstvenega in nepozabnega. 

Vse to so Sigmini objektivi v kombinaciji s Sonyjevim fotoaparatom uspeli popolno pričarati. Ne glede na to, ali sem fotografiral s širokokotno Sigmo 16 mm in Porscheja postavil v sljemenski pejsaž, ga voajersko postavil za zelenje pri Sigmi 30 mm ali ga portretiral kot junaka ulice s Sigmo 56 mm – barva, kontrasti in ostrina so ga prikazali prav takšnega, kot je. Brezčasen.