Skozi Rovinj s Sigma 20mm 1,4

Kadar koli me pot ali priložnost odpelje v Rovinj, fotoaparat v torbi kar skače od navdušenja. Veseli se novega objektiva, ki se mu bo pridružil, preden se nagleda vedno navdihujočih motivov mesta Rovinj in njegovih živopisnih fasad. Tokrat je to bila Sigma 20mm 1.4.

Galebi, v daljavi morje in jaz

Čeprav ima tudi zima svoje »vroče« trenutke za fotografiranje, vse odkar fotografiram, komaj čakam pomlad. Takrat vse postane veliko enostavneje. Sredina pomladi že tradicionalno vabi na izhod iz hiše in dolge sprehode, posebej ko gre za (očesu in objektivu) privlačen Rovinj. Rovinj sem fotografirala že velikokrat ob različnih priložnostih in vremenskih nevšečnostih. Oči sem si napasla na sončnih zahodih ob polotoku starega dela mesta, okrašenega z ladjicami, ki se ob spremljavi galebov poslavljajo od sonca za ta dan.

Galebi, starodavni prebivalci Rovinja, so si tukaj izborili svoje mesto z lastno močjo in spretnostjo in potrpežljivo čakajo na trenutek dekoncentracije, v katerem vam bodo iz rok ukradli štručko ali krof, še preden boste prišli do marmelade.

Vaš prigrizek se bo zelo hitro znašel v kljunu iznajdljivih kradljivcev, a poleg štručk jih zanimajo tudi fotografi.

Ker so se že povsem navadili na ljudi, vam bodo z veseljem pozirali, saj vedo, da so prave zvezde tiste, ki se pred objektivom obnašajo naravno. Potrebujete le malo potrpežljivosti, saj bodo nekateri od njih poživeli vaš slikovit rovinjski kader ozkih uličic in raznobarvnih oken s svojim nenadnim preletom. Ujeti »košček neba in košček zemlje« v pogojih omejenega prostora je bilo mala malica z mojim širokokotnim objektivom SIGMA 20mm 1.4.

Širokokotna SIGMA 20mm 1.4 in fotografiranje Svete Evfemije

Ne glede na to, katero pot boste izbrali, je vzpon do enega od zaščitnih znakov mesta, cerkve Sv. Evfemije, kratek. No, toliko fotogeničnih motivov na enem mestu ga bo morda malce podaljšalo. Kamnite poti, spolirane kot babičin srebrni jedilni pribor, tako sijejo, da odražajo vse, kar jih obkroža. Nekdo je na zid naslonil staro kolo, ki se ga ne splača ukrasti, vendar ga je še kako vredno ovekovečiti s fotoaparatom. Tri korake nazaj in že si na koncu! Pritisni sprožilec! Še sreča, da je z mano širokokotna SIGMA 20 mm 1 : 1,4, ki kompenzira omejene možnosti premikanja. Svetilnik in nekaj kolesarjev. Počakala bom, da odidejo mimo, saj je svetilnik tako ali tako simbol osamljenosti. Stopnice tu, stopnice tam. Povsod stopnice, v glavnem široke in ne preveč strme, vse pa vodijo – navzgor!

Končno se nahajamo na ogromni ploščadi pred cerkvijo, kjer je vedno živahno. Vsake toliko se nekdo sprehodi pred starodavno triladijsko lepotico. Otroci skačejo in preganjajo golobe, ki so v svojih neartikuliranih sprehodih zelo vztrajni. Vedno kdo izstopi, vstopi, se vzpenja ali spušča. Spet je tu ogromno ljudi, spet ni nikogar, včasih pa se tukaj znajde tudi kakšen hiteč mimoidoči, ki ni turist – da bi se vsaj za trenutek ustavil in se razgledal okrog sebe. Samo kanček potrpljenja je potrebnega, da bi vaš idealni kader prišel na vrsto, saj je Sveta Evfemija ali kakšen njen del pogost fotografski motiv v Rovinju. Vseeno je to cerkev z najlepšim razgledom, kar si jih lahko predstavljate, s soncem, ki zahaja neposredno pred nogami, in obzorjem, ki ga prekinja arhipelag neenakomernih škrapelj in otočkov.

Vse našteto in še veliko več je moja širokokotna SIGMA 20mm 1.4 skorajda dobesedno vpijala in tako ustvarila fotografije, ki jemljejo dih na zaslonu mojega SONYJA 7R III.