Fotografiranje notranjosti – dizajnerska japonska restavracija v Dubrovniku
Eri in Yoshi Tsugawa, par iz Japonske, že okrog 10 let vodita restavracijo Shizuku. In čeprav to ne bi bila nobena posebna novica v njuni domovini, je v eni od najprivlačnejših destinacij na svetu, Dubrovniku, nekaj posebnega. Njun Trinity Oriental Fusion Lounge je postal moja naslednja destinacija po nekem telefonskem klicu. Na sovoznikov sedež sem položil svojo zvesto spremljevalko, foto torbo. V njej se nahaja moj Sony in par objektivov znamke Sigma, 14 mm in 70–200 mm F2,8. Zakaj prav ta dva objektiva? Idealna bosta za fotografiranje notranjosti, za katero sem od samega začetka vedel, da bo nekaj posebnega.
Azija na dubrovniških ulicah
Fotografiranje notranjosti pogosto zveni monotono in suhoparno. A zame ima vsaka notranjost posebno vzdušje. Številni kolegi me sprašujejo, kaj je tako zanimivega pri fotografiranju sten, miz, kuhinj, trosedov … Zame je užitek in izziv prenesti prav to posebno zgodbo, ki nam jo prostor pripoveduje.
V tem primeru gostje vstopijo v restavracijo neposredno s sredozemskega sprehajališča na Lapadu, kjer jih pričaka vzdušje Azije. Prisotno je v črni in rdeči osnovi, zlatih podrobnostih, ograjenih mizah, intimnem vzdušju … Zazdi se vam, da ste vstopili v nek čisto drug svet. Takoj ko sem vstopil, sem opazil podrobnosti, videl kadre in snemalne kote.
Svetloba in sence igrajo svojo igro. Prostor ni prevelik, vendar je videti odlično in skrbno dizajniran. Pregrade med prostori za sedenje dajejo občutek ločenosti, vendar prepuščajo svetlobo. Stene so »skrite« s policami, ki se svetijo in spreminjajo barvo ter prikazujejo japonsko kulturo prek skulptur, ki nam razkrivajo samo svoje obrise. Zanimive so tudi podrobnosti v obliki majhnih krožno oblikovanih rastlin, ki kot zelene krogle kradejo poglede opazovalcev.
Fotografiranje notranjosti kot izziv
Naravne svetlobe ni veliko, vendar povsem dovolj, da v igri z umetno ustvari vtis svojega obstoja. Da bi ujel prav vse podrobnosti, vse široke fotografije notranjosti snemam v tehniki HDR. Stativ, fotoaparat Sony A7 r III in Sigma 14 mm so idealni pripomočki za doseganje želenega. Vse mora biti uravnovešeno. Stene na fotografijah morajo biti navpične, mize pa vodoravne. Ne glede na to, kako ustvarjalno je fotografiranje notranjosti, ga strogo določajo fotografska pravila.
Po širokih kadrih je treba ujeti podrobnosti, kar je podobno igri skrivalnic. Zamenjam objektiv in uporabim 70–200 mm F2,8 ter odprem zaslonko kar najbolj, da bi se lahko poigral s plani.
Vedno se trudim s prvim planom »uokviriti« podrobnost, ki bi jo rad poudaril. Kot da bi iz konteksta notranjosti izvzel tiste podrobnosti, ki na prvi pogled niti niso vidne.
To je podobno iskanju drevesa v gozdu: posebnega drevesa, ki je s svojo skorjo, vejami in obliko videti drugače od ostalih. Podrobnosti fotografiram običajno ročno. Odprta zaslonka mi ne omogoča samo zamegljenih sprednjih in zadnjih planov, temveč tudi zadostno hitrost sproženja sprožilca, da bi bile fotografije ostrejše.
Ko se odločite fotografirati notranjost, je najpomembneje, da ne hitite. Sam se običajno najprej sprehodim po prostoru. Ogledam si ga iz vseh kotov, nato pa sedem in ga poskusim vpiti, doživeti, začutiti njegov utrip. In ko postaneva eno, začnem fotografirati in med samim fotografiranjem ostajam pozoren na podrobnosti. In na koncu se to izplača, saj so fotografije pogosto videti bolje od samega prostora v živo.
